Maribor, 23.07.2018 sitemap CD-ji Dravski val E-račun Energetska sanacija DD Drava MB Javni razpisi Informacije javnega značaja Kontakti

Vzgojno delo

  • Vzgojna skupina je organizirana kot formalna skupina v začetku šolskega leta. Vzgojitelj prevzame v skupini vlogo vodje, organizatorja, jo zastopa in skrbi za njeno delovanje. Vzgojiteljev delovni čas določa urnik, ki je prirejen tako, da imajo dijaki od 7.00 do 22.00 pedagoško varstvo.
  • Vzgojiteljevo vzgojno delovanje je individualno, skupinsko in medskupinsko.
  • Individualno delo je usmerjeno k posameznemu dijaku, da ga spodbuja, pohvali, svetuje in pomaga.
  • Skupinsko delo poteka v okviru vzgojne skupine in delov le -te.
  • Medskupinsko delo poteka, ko vzgojitelj deluje vzgojno z dijaki dveh ali več vzgojnih skupin.
  • Vzgojitelj prevzema skrb in svoj del odgovornosti za osebnostno rast in razvoj posameznega dijaka, skrbi za uspešno delovanje vzgojne skupine in celotnega doma. Vzgojna vloga z opredeljenimi vzgojnimi cilji je vzgojiteljeva temeljna usmerjenost in tista vloga, ki bistveno določa vzgojiteljev poklicni profil. Naloge so prilagojene vrsti vzgojnega delovanja.
  • Naše vzgojno delo temelji na Vzgojnem programu za dijaške domove, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje (oktober, 1999).

Glavne novosti novega Vzgojnega programa za Dijaške domove so:

  • Poudarek na delu z vzgojno skupino in posameznikom.
  • Ciljno načrtovanje vzgojnega dela: timsko načrtovanje dela pedagoškega zbora, načrtovanje dela za in z vzgojno skupino, aktivno sodelovanje dijakov.
  • Nove metode dela: aktivno sodelovanje dijakov, različni kulturni vplivi.
  • Nove oblike dela: čim več sodelovanja s starši, okolico, šolo…
  • Jasna opredelitev vzgojiteljevega dela.
  • Dvig kakovosti storitev, ki zahteva spremembo vedenja in delovnih navad vseh zaposlenih.
  • Ključni subjekt kakovostnega vzgojnega dela je vzgojiteljica / vzgojitelj, ki morata biti strokovno usposobljena in motivirana.

Vzgojiteljeve naloge:

  • sodelovanje pri izdelavi letnega delovnega načrta,
  • izdelava letnega načrta vzgojnega dela za vzgojno skupino in z vzgojno skupino,
  • sooblikovanje pravil življenja in dela v domu,
  • sodelovanje v strokovnih aktivih,
  • vodenje sestanka vzgojne skupine vsaj enkrat mesečno,
  • sodelovanje z ravnateljem, sodelavci, šolo, starši, zdravstveno službo, okoljem,
  • vodenje in načrtovanje dela v vsaj eni interesni dejavnosti,
  • spremljanje učnih in vzgojnih rezultatov dijakov,
  • motiviranje za šolsko in obšolsko delo,
  • svetovanje,
  • vodenje pedagoške dokumentacije,
  • vzgojno-izobraževalno nadzorovanje,
  • roditeljski sestanki,
  • govorilne ure,
  • druge oblike povezovanja s starši,
  • spodbujanje dijakov k aktivnostim na vseh področjih in
  • sodelovanje pri oblikovanju in izvedbi posebne ponudbe dijaškega doma.

Cilji vzgojnega dela:

Dijaški dom prevzema kot pomemben del srednješolskega sistema enake vzgojne in izobraževalne cilje:

  • prispeva k motivaciji za učenje
  • prispeva k sekundarni socializaciji
  • prispeva k večji socialni odgovornosti
  • prispeva k fizični in psihološki kondiciji
  • prispeva k osamosvajanju
  • prispeva k socialni integraciji
  • prispeva k osebnostni integraciji dijaka.

Vse to uresničujemo z vzajemnim sodelovanjem z ustreznimi šolami in v sodelovanju starši ter se po potrebi povezujemo z drugimi vzgojnimi dejavniki.

Naloge in vsebine vzgojno-izobraževalnega dela:

  • razvijanje učnih navad, motiviranje za učenje in pomoč pri šolskem delu,
  • nudenje čim širše ponudbe prostočasnih dejavnosti,
  • pomoč dijakom pri prilagoditvenih težavah, v življenjskih stiskah in osebnih problemih,
  • nadzorna naloga pri izpolnjevanju šolskih obveznostih dijakov, pri spoštovanju zdravstvenih, socialnih, higienskih in varnostnih zahtev,
  • nadzorna naloga pri spoštovanju osebne in lastnine drugih,
  • nadzorna naloga pri upoštevanju domskih pravil ter družbenih in moralnih norm,
  • komunikacija s starši, skrbniki in šolami,
  • podpora in pomoč formalnim in neformalnim skupinam v domu,
  • vključevanje dijakov s posebnimi potrebami v dom,
  • organizacija in delovanje domske skupnosti.

Vsebine vzgojnega dela bo dom uresničeval na več nivojih in v več oblikah. Vsi vzgojni programi v domu izhajajo iz Letnega delovnega načrta doma.

Oblike vzgojno-izobraževalnega dela:

  • delo z vzgojno skupino
  • delo s posameznikom
  • delo v manjših skupinah
  • delo z vsemi dijaki doma
  • delo v timu
  • sodelovanje s starši, šolami, okoljem.

Oblike vzgojnega dela in naloge vzgojitelja zahtevajo redne stike tako s starši kot tudi s šolami in razredniki. Vzgojitelj je dolžan v vsakem ocenjevalnem obdobju vsaj enkrat obiskati razrednike ali kako drugače imeti z njimi stik in enkrat v šolskem letu sklicati starše na roditeljski sestanek in to v začetku šolskega leta, da izberejo člane sveta staršev.

Načela vzgojno-izobraževalnega dela v dijaškem domu

Ob upoštevanju in omogočanju vzgojiteljeve strokovne avtonomnosti in ustvarjalnosti pri izvedbi vzgojno-izobraževalnih nalog izhaja dijaški dom iz teh načel:

  • Načelo usklajenega vzgojnega delovanja

Dijaški dom je eden od dejavnikov, ki delujejo na dijaka in ga oblikujejo. Nanj ima pomemben vpliv, saj dijak v njem preživi velik del svojega časa in doraščajočih let. Vzgojno deluje dijaški dom na dijake celostno, z vsemi intencionalnimi vzgojnimi vplivi, z značilnostmi organizacije, pravil, ki uravnavajo življenje in delo, načini vodenja in komuniciranja, s količino in kakovostjo delovanja pedagoških, nepedagoških delavcev, s položajem dijakov, z življenjskimi razmerami in možnostmi za delo. Zato moramo vsi delovati usklajeno in se držati sprejetih pravil.

  • Načelo samoregulacije in aktivne vloge dijakov

Dijaki imajo v dijaškem domu aktivno vlogo. Odgovorni so za osebno lastnino, zasebni prostor in soodgovorni za skupni prostor. Soustvarjajo življenjski prostor, razmere za življenje in delo, prispevajo tudi k oblikovanju pravil življenja in dela v domu. Odgovorni so tudi za svoje vedenje in učni uspeh v šoli. Načelo samoregulacije pomeni, da dijak ni postavljen v časovno, prostorsko in organizacijsko povsem strukturirano okolje. Dijaški dom je notranje sestavljen tako, da je v njem mogoče življenje in delo, skladno z namembnostjo ustanove. Dijaki pa lahko z osebno pobudo in aktivnostjo vplivajo na pravila življenja in hišni red, na organizacijo in možnosti za življenje.

  • Načelo odprtosti in integracije dijaškega doma v okolje

Načelo odprtosti in integracije dijaškega doma v okolje zahteva komunikacijo z okoljem, dopuščanje komunikacije, spodbujanje komunikacije in ustvarjanje možnosti zanjo. Ob sodelovanju z okoljem upošteva možnosti, ki jih ima okolje, dopušča in tudi spodbuja, da dijaki in delavci ustvarjalno vplivajo na odnose z okoljem. Interakcija z okoljem pomeni za dijaški dom nenehne pobude in možnosti, pomeni bogatejšo vsebino in bistveno razširitev ponudbe za dijake, še posebno v zvezi z njihovimi interesi in načinom preživljanja prostega časa. Dijakom omogoča vključevanje v življenjski ritem in s tem preizkušanje socialnih vlog, izpopolnjevanje socializacije in pospeševanje osebnostne in socialne integracije.

  • Načelo koedukacije

Skupno življenje dijakov (fantov in deklet) temelji na sodelovanju, korektnih odnosih in na medsebojnem spoštovanju. Dijaški dom prispeva k normalnemu življenjskemu ozračju s številnimi možnostmi za pedagoške intervencije, ki jih terjajo pedagoški cilji in naloge.

  • Načelo individualizacije in diferenciacije

Dijaki se med seboj razlikujejo po interesih in sposobnostih, delovnem ritmu, načinih odzivanja na zunanje dražljaje, načinih usvajanja učne snovi, tudi po načinih sporočanja. Ne glede na približno enako starost se razlikujejo po socialni, čustveni in fizični zrelosti, stališčih o temeljnih življenjskih vprašanjih, po svojih vrednostnih orientacijah, navadah in socialnem komuniciranju. Razlike med dijaki mora vzgojitelj upoštevati v individualnih vzgojnih programih in v ustvarjenih diferenciranih razmerah za življenje in delo (učenje). Pri delu z dijaki je priporočljiv vzgojni in izobraževalni didaktični model, zgrajen na nečelih notranje fleksibilne diferenciacije in individualizacije.

  • Varnost dijakov

Dom skrbi za varnost dijakov z upoštevanjem standardov in normativov ter drugih predpisov, ki urejajo varstvo pri delu. Dijakom zagotavljamo socialno in zdravstveno varnost, osebno integriteto ter uresničevanje temeljnih pravic, ki izhajajo iz Ustave in veljavnih zakonov. Dom varuje osebne podatke dijakov in njihovih staršev v skladu z zakonom in drugimi predpisi. V domu je organizirana pedagoška služba od 7.00 do 22.00 in vratarska služba 24 ur na dan.

  • Pomoč pri učenju

Dom si prizadeva dijakom omogočiti dobre pogoje za učenje in učni uspeh. Sprotno spremljamo učni uspeh v šoli in sodelujemo z razredniki na govorilnih urah ter s šolsko svetovalno službo. Dnevni red predvideva obvezne učne ure, v času teh je prisoten vzgojitelj, ki po potrebi poskrbi tudi za pomoč pri učenju. Dijakom s slabšim učnim uspehom omogočamo dodatne inštrukcije, ki jih izvajajo vzgojitelji ter občasno zunanji inštruktorji (študentje, naši bivši dijaki). Na željo dijakov izvajamo tudi delavnice, v katerih jih seznanjamo s tehnikami in metodami boljšega in učinkovitejšega učenja.

  • Prehrana

Velik pomen v domu pripisujemo pravilnemu in zdravemu prehranjevanju. Težimo k zdravi in uravnoteženi prehrani. Upoštevamo različnost navad, zdravstvene in druge posebnosti pri prehranjevanju. Dijakom nudimo tri menije, eden je brezmesni. Dijakom je na voljo samopostrežni solatni bar, dve vrsti juhe, sokovi ter filtrirana pitna voda. Na ta način skrbimo tudi za kulturo prehranjevanja, saj dijaki spoznavajo drugačne načine priprave in postrežbe hrane ter prehrambne navade. Vzgojitelji so občasno prisotni v jedilnici z namenom, da dijake poučujejo o načinu prehranjevanja, o lepem vedenju pri jedi in začetnikom objasnijo način prejema hrane in vrnitve pladnja s posodo in priborom.

Cilji vzgojnega dela

Dijaški dom prevzema kot pomemben del srednješolskega sistema enake vzgojne in izobraževalne cilje:

  • prispeva k motivaciji za učenje
  • prispeva k sekundarni socializaciji
  • prispeva k večji socialni odgovornosti
  • prispeva k fizični in psihološki kondiciji
  • prispeva k osamosvajanju
  • prispeva k socialni integraciji
  • prispeva k osebnostni integraciji dijaka.

Vse to uresničujemo z vzajemnim sodelovanjem s šolami in v sodelovanju s starši ter se po potrebi povezujemo z drugimi vzgojnimi dejavniki.

Naloge in vsebine vzgojno-izobraževalnega dela:

  • razvijanje učnih navad, motiviranje za učenje in pomoč pri šolskem delu
  • nudenje čim širše ponudbe v prostočasnih dejavnostih
  • pomoč dijakom pri prilagoditvenih težavah, v življenjskih stiskah in osebnih problemih
  • nadzorna naloga pri izpolnjevanju šolskih obveznostih dijakov, pri spoštovanju zdravstvenih, socialnih, higienskih in varnostnih zahtev
  • nadzorna naloga pri spoštovanju osebne lastnine in lastnine drugih
  • nadzorna naloga pri upoštevanju domskih pravil in tudi družbenih in moralnih norm
  • komunikacija s starši, skrbniki in šolami
  • podpora in pomoč formalnim in neformalnim skupinam v domu
  • vključevanje dijakov s posebnimi potrebami v dom
  • organizacija in delovanje domske skupnosti

Vsebine vzgojnega dela bo dom uresničeval na več nivojih in v več oblikah. Vsi vzgojni programi v domu izhajajo iz Letnega delovnega načrta doma.

Dijaški dom drava EkoSola ECO Dijaški dom Zdrava šola