Maribor, 23.04.2018 sitemap CD-ji Dravski val E-račun Energetska sanacija DD Drava MB Javni razpisi Informacije javnega značaja Kontakti

Kako se učiti?

UMETNOST UČENJA

ali Kako se bolje učiti, izboljšati spomin in izkoristiti svoje miselne sposobnosti?

Ali te tarejo učne težave? Ali te popadeta malodušje in dolgočasje že ob pogledu na obširen učbenik in se izgubljaš v poplavi informacij, ne da bi znal izluščiti bistvo? Bi rad izboljšal svoj učni uspeh?

Naslednje besedilo te bo poučilo o skrivnostih hitrega in uspešnega učenja, ki je v današnjem svetu, ko znanje vse hitreje zastareva, dragocena moč. Znanstveniki predvidevajo, da smo sposobni mnogo bolj, kot si predstavljamo. Čeprav človeške možgane velikokrat primerjajo z računalnikom, delujejo človeški možgani na popolnoma drugačen način. Računalnik je naprava, ki deluje zaporedno, postopno – najprej obdela en podatek, nato pa se loti drugega. Možgani pa delujejo kot >paralelni procesor<, saj zmorejo hkrati obdelovati različne informacije ter povezovati in združevati posamezne podrobnosti. Računalniški spomin shrani podatke na določenem mestu, medtem ko možgani ne shranjujejo spominov sistematično, ampak je mogoče isti spomin priklicati na različne načine iz različnih delov možganov.

Shranjevanje spomina je posledica električnih impulzov, ki povzročijo spremembo v fizični strukturi možganov. V hipu, ko nekaj zaznamo, ustvari zapleteno zaporedje elektrokemičnih impulzov začasni spomin o tem. Zaradi medsebojnega delovanja nevronov (živčnih celic) se v novem začasnem spominu ustvari vzorec ali sled, ki se hitro zabriše, če je ne utrdimo v trajen spomin. Za oblikovanje trajnih spominov je potrebna sprememba fizičnih značilnosti možganov, da se nekateri vzorci lažje aktivirajo kot drugi. Posledica tega dogajanja je, da se vsakič, ko se naučimo kaj novega ali kaj novega doživimo, sposobnost možganov dobesedno poveča. Če se znamo učiti na pravi način, lahko povečamo svojo inteligenco.

Da bi lahko ugotovili, kako se najbolj učinkovito učiti, je treba najprej dobro poznati naslednje stvari:

  • samega sebe,
  • lastno zmožnost za učenje,
  • način, ki ste ga uspešno uporabljali v preteklosti,
  • interes in dotedanje znanje na področju, ki ga nameravate osvojiti.

Kako načrtovati učinkovit urnik in primerne okoliščine:

  • uredi si svoje mesto za učenje tako, da te nič ne moti,
  • imej primerno osvetlitev in na mizi oz. pri sebi vse, kar potrebuješ za učenje,
  • prezrači sobo pred učenjem,
  • urnik si postavi tako, da boš imel dovolj časa za zdravo prehrano in interesne dejavnosti,
  • nalogam postavi prioritete.

Učenje naj traja neprekinjeno največ 45-50 minut , nato pa si vzemi odmor, ki naj traja 5-10 minut – takšno učenje je optimalno, saj so znanstveniki ugotovili, da se spominjanje delno naučene snovi po odmoru izboljša (po eni izmed teorij naj bi se med počitkom krepila spominska sled)!
Upoštevaj dejstvo, da si najbolje zapomnimo snov na začetku in na koncu.
Načrtuj tudi ponavljanje, kajti ponavljanje je bistveno za to, da se podatki shranijo iz ultrakratkega spomina v kratkoročni in nato v dolgoročni spomin – znanstvenik po imenu Ebbinghaus, ki je preučeval pozabljanje, je ugotovil, da v eni uri pozabimo 50% naučenih informacij, v naslednjih 8 urah še nadaljnjih 10%, po enem mesecu pa še nadaljnjih 20 % informacij , tako da brez ponavljanja pozabimo kar 90% naučene snovi! To je tudi razlaga za dejstvo, da v primeru kampanjskega učenja snovi, ki se jih na hitro naučimo, prav tako hitro pozabimo.

Uči se sproti, da boš imel dovolj časa za utrditev snovi – za trajno zapomnjenje neke snovi je treba snov ponoviti takoj, nato naslednjega dne, čez teden dni in nato čez mesec dni poskusi se sprostiti pred učenjem – v stanju sproščenosti se lažje učimo kot sicer.

KAKO PISATI ZAPISKE

Medtem ko profesor predava mu poskušaš mrzlično slediti in zapisati vsako njegovo besedo. Žal je on že na sredini naslednjega stavka, ti pa šele na sredini prejšnjega. Na koncu vmes nekaj kar izpustiš ali ostaneš na sredini stavka, pri vsem hitenju pa pišeš tako grdo, da skoraj niti sam ne znaš več prebrati, kaj si napisal. Ti zveni znano ?

Večina dijakov je navajenih, da si zapiske dela v stavkih. Ker smo se tako zelo navadili govoriti in pisati zmotno mislimo, da si z običajno stavčno zgradbo najbolje zapomnimo besedne slike in misli. Vendar pa je novo poznavanje priklica iz spomina pokazalo, da je v takšnih zapiskih kar 90% besed za priklic nepomembnih! Vsaka besed ima več pomenov in je majhno središče, na katero se priklepa veliko majhnih kljuk – miselnih vezi. V vsakem besedilu so pomembne le ključne besede – to so besede, ki izpodbudijo takšne prispodobe, da nam omogočijo priklic besedila. Ob ustaljenem zapisovanju v stavkih se dogajajo naslednje stvari:

  • Z zapisovanjem stvari, ki za spomin nimajo pomena, zapravljamo čas (ocenjena izguba je 90%).
  • S ponovnim branjem istih nepotrebnih besed zapravljamo čas (ocenjena izguba je 90%).
  • Z iskanjem ključnih besed zapravljamo čas, saj z nobeno oznako ne izstopajo in so pomešane med druge nepreklicne besede.
  • Povezanost med ključnimi besedami je prekinjena, ker jih ločujejo druge besede. Ker spomin deluje s pomočjo miselnih zvez motenje z nepreklicnimi besedami oslabi povezanost.
  • Ključne besede so z vmesnimi ločene po času. Cim daljši je čas med povezavami, tem manj možnosti je, da bodo ustvarjene povezave pravilne.
  • Ključne besede so v besedilu med seboj ločene tudi v prostoru. Možnosti za ustvarjanje pravilnih povezav so manjše, cim večje so razdalje med besedami.

Torej, če naj se možgani uspešno povežejo s sporočilom, mora biti sporočilo tako, da cim lažje prenikne vanje. Namesto da se lotimo dela pri vrhu in pišemo navzdol v stavkih ali spiskih, začnimo raje iz središča ali pri glavni misli in jo razvejimo, kot to narekujejo posamezne misli ali splošna oblika osrednje teme. Miselni vzorec ima številne prednosti:

  • središče ali glavna misel je jasneje določena,
  • pomembnost vsake misli je natančno prikazana – pomembnejše misli so bližje središču, manj pomembne pa na obrobju,
  • zveze med ključnimi besedami bodo zaradi bližine takoj ugotovljive,
  • priklic in ponovitev bosta učinkovitejša in hitrejša,
  • novi podatki se lahko preprosto dopišejo,
  • vsak vzorec se bo po zunanjem videzu razlikoval od drugih, kar je koristno za priklic.

Pri risanju miselnih vzorcev upoštevaj:

  • besede piši z veliki tiskanimi črkami,
  • tiskane besede piši na črte, ki so povezane z drugimi – s tem utrdiš zgradbo vzorca,
  • pusti prosto pot ustvarjalnosti – uporabljaj barve, slike, grafe.

ZAČETEK UČENJA

Za pravilen začetek učenja sledite naslednjim korakom:

  • Preleti snov – za to, da si ustvariš okvirno sliko o tem, kakšna je snov, ki se je moraš naučiti: najprej preglej zapiske in učbenike in preberi naslove, podnaslove, poglej tudi slike in grafe.
  • Zabeleži si vse podatke, ki jih o dani snovi že poznaš (uporabi miselni vzorec).
  • Snov razdeli na več manjših delov in se uči po delih.
  • Že vnaprej si določi, kaj bi rad zvedel iz knjige ali zapiskov – torej postavi si vprašanja, na katera boš odgovarjal med učenjem. Vprašanja naj bodo prilagojena ciljem, ki si jih postavil, piši pa jih s ključnimi besedami – v vzorčni obliki.
  • Učenje prilagodi svojemu učnemu stilu.

UČNI STILI IN UČENJE

Vsak od nas ima nek svoj način učenja, ki nam najbolj odgovarja – imenujemo ga učni stil. Učni stil je širok pojem, ki vključuje strategije učenja, postavljanje ciljev in samo razumevanje učenja. Glede na vrsto inteligence, ki je pri posamezniku najbolj izražena, ločimo 7 učnih stilov. Dr. Howard Gardner je dokazal, da se sposobnost učenja zelo poveča, če znamo uporabljati vse vrste inteligenc. Vsaka vrsta inteligence predstavlja drugačen način preučevanja vsebine in razvija drugačno sposobnost. Poznamo 7 različnih vrst inteligenc:

  • Logično-matematična : sposobnost logičnega mišljenja, reševanja matematičnih problemov.
  • Jezikovna : sposobnost dobrega pisanja ali ustnega izražanja.
  • Glasbena : nadarjenost za glasbo, sposobnost ustvarjanja glasbe, smisel za ritem.
  • Gibalna : sposobnost, ki se nanaša na uporabo celega telesa ali različnih delov telesa v reševanju problemov, uporabljajo jo v vseh umetnostih in obrteh .
  • Prostorska : sposobnost, da si predstavljamo, zamišljamo, vidimo z notranjim očesom.
  • Avtorefleksivna-intrapersonalna : poznavanje notranjih vidikov osebnosti – ocenjevanje lastnega čustvenega življenja, sposobnost objektivne samoanalize.
  • Medosebna : nadarjenost za družabnost, sposobnost dobre komunikacije in navezovanja stikov.

Ugotovi svoj stil!

VRSTA INTELIGENCE, KI JE PRI POSAMEZNIKU NAJBOLJ IZRAZITA
NEKAJ TIPIČNIH ZNAČILNOSTI POSAMEZNIKA

LOGIČNO-MATEMATIČNA

  • Rad rešuje uganke in probleme,
  • sprejema predvsem logične razlage,
  • svoje delo zna razporediti,
  • vedno išče vzorce,
  • vedno ugotavlja odnose med stvarmi,
  • nalog in problemov se loteva po korakih.

JEZIKOVNA

  • Ceni knjigo, radio, ima razvit čut za jezik,
  • lahko se uči iz knjig, z magnetofonskega traku, s predavanj in pri poslušanju drugih,
  • svoje misli zna tekoče izraziti,
  • dobro razlaga,
  • rad si zapise.

GLASBENA

  • Zzanima se za glasbo,
  • rad posluša in ustvarja glasbo,
  • ima dober občutek za ritem,
  • besedilo pesmi se hitro nauči in dolgo pomni,
  • brez težav pomni melodijo, ki jo je slišal.

GIBALNA

  • Uživa v dejavnostih, ki zahtevajo ročne spretnosti,
  • ima rad šport, igre, ples,
  • najbolj si zapomni tisto, kar naredi sam.

PROSTORSKA

  • Dobro se orientira v prostoru,
  • dobro opazuje stvari iz okolja,
  • ima dobro nazorno predstavo,
  • dobro se uči iz filmov, diapozitivov,
  • dobro bere zemljevide, tabele in diagrame.

AVTOREFLEKSIVNA

  • Rad sanjari in si v mislih predstavlja,
  • uživa, če je neodvisen od drugih,
  • zaveda se svojih občutkov in misli,
  • v vsem poskuša najti smisel.

MEDOSEBNA

  • Ljudem v težavah priskoči na pomoč,
  • dovzeten za razpoloženje drugih,
  • zanima ga kaj drugi čutijo in menijo,
  • vključuje se v skupinske dejavnosti,
  • rad dela v skupini, sodeluje,
  • rad dela z mladimi,
  • rad poučuje in usposablja druge,
  • zna poslušati druge.

Pri učenju nato uporabi stil, ki ti najbolj ustreza. Če je najbolj izrazita vrsta inteligence pri tebi:

  • Logično-matematična : naštej glavne točke po pomembnosti.
  • Jezikovna : povej snov s svojimi besedami, posnemi si kaseto z učno snovjo.
  • Glasbena : napiši pesem ali rimo, ki bo vsebovala jedro snovi.
  • Gibalna : snov razišči s telesno aktivnostjo.
  • Prostorska : oblikuj miselni vzorec, podčrtaj z barvnimi svinčniki, riši slike, grafe.
  • Avtorefleksivna : ugotovi, kako se snov navezuje na tvoje dosedanje znanje.
  • Medosebna : o snovi razpravljaj z drugimi

HITRO IN UČINKOVITO BRANJE

Ali se ob gori učbenikov in zapiskov obupano sprašuješ, kako neki ti bo uspelo vse to prebrati in ob tem še imeti dovolj časa za interesne dejavnosti in prijatelje?

Da ne bi izgubljal časa po nepotrebnem, se pouči o veščinah hitrega branja. Branje je temeljna človekova spretnost, na njej temelji veliko drugih in večina znanja. Človek pridobi tri četrt informacij z branjem in samo četrtino s poslušanjem. Navadno mislimo, da se oči med branjem premikajo vzdolž vrstic. Toda v resnici skačejo in se ustavljajo. Gibi so kratki in trajajo v povprečju 22 milisekund, obstanki (fiksacije) pa so daljši in trajajo kakih 250 milisekund ali četrt sekunde. Oko je med gibanjem slepo. Besedilo zaznavamo samo med postanki. Zato je njihovo trajanje za hitro branje pomembno, cim krajši so, tem hitreje beremo besedilo. Širina besedila, ki jo oko ob običajni bralni razdalji 45 cm zajame, je približno 18 črk v povprečno veliki pisavi. V povprečju so to približno 3 do 4 besede. Teoretično bi torej človeško oko moralo biti sposobno prebrati približno 1500 besed na sekundo ali 90 000 na minuto! Kljub temu pa je povprečna hitrost nekje med 200 in 400 besedami na minuto, pri čemer razumemo od 50% do 70% besedila. Kaj se je zgodilo s preostalimi 89 600 – 89 800 besedami?

Dejavniki, ki omejujejo hitrost našega branja so:

  • Branje v sebi ali notranji govor – čeprav besed ne izgovarjamo na glas, še vedno poslušamo, da besede zazvenijo v naši notranjosti.
  • Regresivno branje ali branje nazaj – so ostanki začetnega branja. Ker začetnik ne zazna besed dovolj dobro, čuti potrebo, da jih mora znova prebrati. Kasneje ponovno branje ni več potrebno, vendar navada ostaja.
  • Predolgi postanki med branjem.
  • Prevelika omejenost bralnega polja.
  • Preveliko število očesnih gibov.
  • Prevec gibov iz ene vrstice v drugo.
  • Neuporaba metod preletavanja in preskakovanja.

Nekaj vaj za hitrejše branje:

  • Pri branju uporabljaj prst in sicer tako, da premikaš prst po vrsticah, kolikor hitro je mogoče in poskušaš s pogledom slediti prstu. Vaja je namenjena temu, da se odvadiš poslušati notranji glas in uporabljaš samo oko, ki je mnogo hitrejše. Na začetku besedila ne boš razumel tako dobro kot prej, vendar se bo z redno vajo razumevanje izboljšalo in bo celo na višjem nivoju kot pri prejšnjem počasnem branju.
  • Pri branju uporabljaj prst na ta način, da ga premikaš navpično po namišljeni črti. Črta ne gre skozi geometrično središče lista, ampak je pomaknjena nekoliko v levo. Prst premikaj tako hitro kot moreš in knjigo tako pregleduj po straneh. Najbrž se ti bo na začetku zdelo, da popolnoma nič ne dojameš, ampak z vajo boš opazil, da ti pri takem preletavanju >skočijo< v oči ključne besede v besedilu.
  • Kadar v besedilu iščeš nekaj določenega, uporabi preskakovanje. Pri tem načinu branja preskakuj vrstice ali celo odstavke in preberi le kakšnih 20% besedila, saj je to dovolj, da ugotoviš o čem besedilo govori.
  • Knjigo obrni na glavo in tako beri nekaj časa. Z vajo ti bo šlo vedno hitreje. Nato obrni knjigo pravilno in beri. Ugotovil boš, da se je tvoja bralna hitrost povečala.
  • Obstaja še veliko vaj za hitrejše branje, ki jih boste lahko bolj podrobno spoznali v Delavnicah o učenju na začetku šolskega leta.

KAKO IZBOLJŠATI SPOMIN

Si že kdaj stal pred učiteljem, ki te je spraševal snov ali pa si reševal test, pa se kljub brskanju po spominu nikakor nisi mogel spomniti želenih podatkov? Bi želel izboljšati svoj spomin in spoznati nekaj tehnik pomnjenja?
Če hočemo izboljšati svoj spomin, moramo predvsem verjeti, da je to mogoče. Ko se boste lotili preprostih metod za urjenje spomina, boste ugotovili, da se vaša zmožnost za spominjanje dejstev, dogodkov in krajev počasi izostruje. Poleg učenja pravilnega pomnjenja informacij in njihovega priklica v spomin, nam prinaša urjenje spomina še druge koristi. Z nenehnim spodbujanjem možganov izboljšamo vse svoje umske sposobnosti. Z zapominjanjem ustvarjamo v možganih nove živčne povezave, zato kemične snovi lažje in hitreje potujejo med nevroni, in tako možgani lažje izbrskajo informacije. Spomin lahko izboljšamo z izboljšanjem naslednjih sposobnosti:

  • Sposobnost predstavljanja – če hočemo spomin uspešno uporabljati, moramo poživiti tudi navidezno povsem vsakdanje in nezanimive informacije kot npr. zaporedje številk ali nakupovalni seznam. To dosežemo s predstavo – v mislih naslikamo neko stvar, nato pa realno mentalno podobo spremenimo tako, da jo doživimo z različnih plati. Nekatere naprednejše tehnike zahtevajo, da v svoji domišljiji zelo pretiravamo, kar se bo racionalnemu, logičnemu delu možganov na začetku zdelo tuje.
  • Sposobnost miselnega povezovanja – asociacija je miselna povezava med posameznimi pojmi in predstavami, tako da ena izzove drugo. Takšne povezave ustvarjamo nenehno. Z naravnimi povezavami pa tudi z izmišljanjem novih, nenaravnih povezav, s katerimi povežemo nezanimive informacije z zanimivo podobo, zagotovimo uspešno pomnjenje.
  • Sposobnost prostorskega predstavljanja – pri starih Grkih in Rimljanih je bila to najbolj cenjena metoda zapominjanja. Spominski sistemi, ki temeljijo na prostorskem predstavljanju so uspešni, ker je prostor nespremenljiv in se lahko v mislih vračamo skozi iste prostore in pobiramo različne informacije, ki smo jih odložili. Podobe ali podatke v svojem duhu postavimo na prepoznaven, nespremenljiv prostor. Ko se hočemo podatka spet spomniti, se vrnemo po poti, po kateri smo hodili in najdemo zasidranega tam, kjer smo ga pustili.
  • Sposobnost osredotočenja – skrivnost zbranosti pri zapominjanju je, da se popolnoma osredotočimo na informacijo, ki jo poslušamo, ali izkušnjo, ki jo doživljamo, hkrati pa dopustimo, da naši možgani naredijo primerne povezave. Tedaj se podatki prenesejo iz začasnega v trajni spomin, kjer jih shranimo, dokler jih ne bomo spet hoteli priklicati v zavest. Popolna umska zbranost je mogoča, lahko jo urimo s pomočjo meditacije.
  • Sposobnost opazovanja – stvari si zapomnimo bolje, če cim bolj izkoristimo vse čute. Kadar popolnoma zbrano in zavestno opazujemo kak predmet, so spominske sledi, ki se vtisnejo v možgane, globlje, kakor tedaj, ko sprejemamo samo splošni vizualni vtis.

V zvezi s spominom je potrebno omeniti še naslednje. Raziskave so pokazale, da spomin veliko slabše deluje, če celo zelo kratek čas uživamo nizko kalorično hrano, kakor če uživamo pestro hrano, ki vsebuje vsa hranila. Kalorije, ki jih vsebuje hrana, nam dajejo energijo, ki jo telo porabi za oskrbovanje možganov. Spomin je ena prvih funkcij, ki oslabi, če možganom primanjkuje energije. Hrana, bogata z antioksidanti – vitamini A, C in E – posebno koristi zdravju možganov, torej tudi spominu. Vsebujeta jih živobarvno sadje in zelenjava (banane, rdeča paprika, pomaranče, špinača,.). Pametno je uživati tudi veliko plavih rib, saj vsebujejo folno kislino in več esencialnih maščobnih kislin, ki so nujno potrebne za razvoj in delovanje možganov ter živčnega sistema.

Še ena zanimiva stvar glede spomina in glasbe. Marsikdo raje bere ali študira v tišini, medtem ko drugi to raje počnejo ob glasbi. Čeprav bi utegnili misliti, da glasba moti zbranost, je dokazano, da v določenih okoliščinah ustvari vzdušje, ki spodbuja umsko sprejemanje. Znanstvene raziskave so potrdile, da je za učenje in optimalno spominjanje najprimernejša glasba, ki ima počasen, sproščujoč tempo enega udarca v sekundi.

Nekaj tehnik pomnjenja, s katerimi lahko izboljšaš spomin:

  • Mnemonika – je pravzaprav vsaka tehnika za urjenje spomina, pogosto pa s to besedo poimenujemo tehnike, ki temeljijo na besedah, posebno na akronimih (= beseda, sestavljena iz začetnih črk besed, ki bi se jih radi spomnili) ali verzih. Akronim ŠMTJV na primer nas lahko spomni na imena petih najvišjih vrhov: Škrlatica, Mangart, Triglav, Jalovec in Visoki Rokav. Če bi si hoteli te gore zapomniti po velikosti bi morda uporabili razširjeni akronim: Tonček Škrjanc mi vedno jadikuje. Lahko si pomagamo tudi z rimami. Ena izmed bolj znanih je npr.: Pred ki, ko, ker, da, če vejica skače.
  • Oporne točke – v umu povežemo svoj podatek z >razpoznavnim znamenjem<, ki ga bomo v mislih vedno zlahka našli. Tega uporabljamo kot vizualno oporo: kadarkoli bomo hoteli, ga bomo ponovno obiskali. Če si ne predstavljamo samo ene oporne točke, ampak celo zaporedje ali sistem, bomo posamične točke s pomočjo njihovih medosebnih odnosov utrdili v spominu. Torej najprej izberemo oporne točke, potem pa jih povežemo s podatki, ki si jih moramo zapomniti. Sistem opornih točk ima teoretično neomejeno število sestavin, vendar mora biti število zapomljivo, zato je najprimernejše sodo število, 10 je obvladljivo, pa tudi 20 ni nemogoče.
  • Metoda zgodbe – zapomnjanje s pripovedovanjem zgodbe je prijetna priložnost, da razširimo svojo domišljijo. Pri tej metodi nanizamo v zgodbi, ki smo si jo sami prikrojili, seznam reci ali dogodkov, ki si jih moramo zapomniti. Za vsak nov seznam si izmislimo novo zgodbo, ki si jo zlahka zapomnimo, ker si pomagamo s svojo domišljijo. Da bi postale povezave cim bolj zanimive, si pomagamo z najrazličnejšimi sredstvi, npr. z nadrealnim, gibanjem, barvami. Primer: če sta prva dva predmeta na seznamu nahrbtnik in diamant, bi ju morda lahko takole povezali: Brskal sem po svojem umazanem nahrbtniku in našel bleščeč diamantni prstan.
  • Metoda potovanja – združuje metodo opornih točk z metodo zgodbe, pri obeh pa uporabljamo dva izmed treh ključev za obujanje spomina: miselno predstavo in miselno povezavo. Pri metodi potovanja odlagamo ob poti (izberemo pot, ki jo dobro poznamo npr. pot od doma do šole, pot do najljubše slaščičarne,.) podatke, ki si jih moramo zapomniti, tako da v mislih ustvarimo slike ali prizore. Koliko podatkov boste lahko shranili ob določeni poti, je odvisno od števila opornih točk. Za začetek bo dovolj, če jih izberete 10.
  • Sistem DOMINIC – gre za dešifriranje mnemonično prevedenih številk v črke (Decipherment Of Mnemonically Interpreted Numbers Into Characters). Številke zunaj svoje ga abstraktnega sveta nimajo posebnega pomena, zato si jih težko zapomnimo. Kako deluje ta sistem? Ob nekaterih številkah se samodejno spomnimo na določene ljudi. Število 07 je James Bond (cigar tajno ime je bilo agent 007), 10 je Dudley Moore (glavni igralec v filmu 10). Za tiste številke, ki ne vzbudijo neposredne asociacije, moramo postaviti mentalne opore, s pomočjo katerih povežemo številke s podobo, kar storimo s pomočjo desetih črk abecede. Vsaki izmed števil od 0 do 10 dodelimo črko: za 1 uporabimo A, za 2 B, za 3 C itd. Logične povezave je najbolje združiti s kreativnimi: 0 zaradi njene oblike povežemo z O, 6 pa z črko S (ker beseda šest vsebuje s). Nato razvrstimo številke v pare, s pomočjo katerih si izmišljamo začetnice različnih oseb. Pred številke od 0 do 9 postavimo ničlo, tako da dobimo dvomestne številke. Tako npr. številka 66 postane S(yilvester) S(tallone), 13 pa A(nne) B(oleyn). Izbor ljudi mora biti čimbolj raznovrsten. Če si torej hočete zapomniti številko, pomislite na nek prostor. Številko razdelite na pare in jim dodelite črke. Nato sestavite kratko zgodbo v kateri med seboj izmenično povezujete osebe in dejanja.
  • Sistem preoblikovanja številk – je ena najbolj priljubljenih metod za zapomnjanje števil. Vsako številko od 0 do 9 v mislih spremenimo v predmet, ki je podobne oblike kakor napisana številka. Npr. : 0 – žoga, 1 – svinčnik, 2 – labod, 3 – ustnice iz profila, 4 – jadro, 5 – morski konjiček, 6 – slonov rilec, 7 – bumerang, 8 – sneženi mož, 9 – balon na vrvici. Izberete lahko tudi lastne asociacije in jih povežete s svojim življenjem. Ko ustvarimo miselne povezave, začnemo razpletati zgodbe, s pomočjo katerih se bomo spomnili zaporedja številk. Primer: Če je številka vaše bančne kartice 4291, si lahko predstavljate, da v banko plujete bo reki z jadrnico (4), mimo laboda (2), ki drži v kljunu vrvico, na katero je privezan balon (9), na drugem koncu vrvice pa je privezan svinčnik (1).

Več o tem, kako lahko te tehnike uporabiš za učenje posameznih predmetov – torej kako obvladaš kemijske simbole, kakšna je lažja pot do učenja jezikov, kako si za vedno zapomniti citate, kako se pripraviti na govor, kako si zapomnimo zgodovinske datume, več o matematičnih bližnjicah in geografskih nasvetih pa lahko zveš v Delavnici o učenju.

ZA KONEC

Uspeh ni toliko odvisen od moči vetra, kot od tega, kako nastavimo jadra.

Učenje za test ali za napovedano spraševanje je tisti del šolskega sistema, ki nas najbolj plaši. Zanj porabimo (včasih zapravimo) ogromno časa, a kot pri vsaki dejavnosti poznamo tudi pri učenju dobre in slabe načine. S pravilnim načrtovanjem, prilagajanjem učenja svojim možganom, s hitrim branjem in urjenjem spomina, lahko skrajšamo čas učenja in povečamo učinkovitost. Morda boš pomislil : Vam je lahko reci, meni pa ne preostane drugega, kot da se prebijem skozi učno gradivo, a ne? Tehnika tega ne bo spremenila. Prav imaš. Tehnika ne bo spremenila obsega dela, spremenila pa bo tvoj odnos do njega. Uspeh ni nekaj, kar je na voljo le tistim nekaj privilegiranim, ki so se rodili z darom za učenje. Na voljo je vsem in vsakomur. Tehnike, sistemi in metode, ki sem jih opisala v tem besedilu, so rezultat izkušenj in dolgih let raziskovanja in ob pravilni uporabi zagotavljajo uspeh. Zato pomni: Pot do uspeha je na voljo vsakomur, ki si drzne stopiti nanjo.

Pripravila: Vesna Jančar, dipl. uni. psih.

Dijaški dom drava EkoSola ECO Dijaški dom Zdrava šola